Študij v tujini med mladimi postaja vse bolj popularen, vse več dijakov se odloča tudi za študij v ZDA. Zakaj se tako odločajo in zakaj sploh oditi v ZDA? Eden izmed glavnih razlogov je zagotovo združevanje študija in športa, kar je v Sloveniji praktično nemogoče. Spomnim se, kako smo bili v ponosni na nekdanjega slovenskega nogometnega reprezentanta Antona Žlogarja, ki je poleg nogometne kariere hkrati tudi uspešno dokončal študij prava. Takšnih primerov žal ni veliko. Mislim, da je nekdanji smučarski skakalec Franci Petek doktor geografije, Matic Osovnikar pa zobozdravnik. V ZDA je precej lažje, saj sta šola in šport združena v učinkovito celoto. Športniki na tekmovanjih zastopajo in predstavljajo svojo univerzo in v zameno dobijo veliko. Ravno zaradi tega se je v preteklosti čez lužo podalo že kar nekaj znanih slovenskih športnikov, med njimi tudi plavalca Sara Isaković in Damir Dugonjić, igralec tenisa Blaž Rola ter košarkar Erazem Lorbek. Ti so utrli pot tudi drugim slovenskim športnikom, katerih je vsako leto več - trenutno že več kot sto. Kadar teče beseda o študiju v ZDA, se veliko omenja športnike. Kako je pa z dijaki, ki jih zanima zgolj akademska pot? Res je, veliko se govori o športnikih, saj so ti bolj znani in medijsko odmevni. Toda ZDA so privlačna destinacija tudi za študente, ki niso športniki in ki se na univerze vpisujejo zgolj zaradi akademske plati. V Evropi je sicer študijski sistem zelo dober, tu imamo nekaj univerz, ki sodijo med najboljše v svetovnem merilu: Oxford, Cambridge, Karolinska, Heidelberg, TUM, itd. Toda med najboljših 50 univerz na svet je več kot polovica ameriških. V ZDA tako prihaja pravi naval študentov iz celega sveta, v zadnjem desetletju se je njihovo število podvojilo - ta trenutek jih je že več kot milijon. Je pa zanimivo, da skoraj tretjina vseh mednarodnih študentov prihaja iz Kitajske. Kitajci so pač povsod. Kako se ameriški sistem študija na univerzah razlikuje od evropskega? Ko se pogovarjamo o študiju v ZDA, si pogosto predstavljamo profesorja, ki v ogromni predavalnici sredi odra predava množici študentov. V resnici so skupine precej manjše, v povprečju profesor predava okoli 20 študentom hkrati. To je zagotovo dobro, saj se tako lahko bolje posveti posameznemu študentu, hkrati pa se tudi lažje razvije diskusija. Zelo veliko je sprotnega dela, kar prisili študente, da so ves čas aktivni. Zaposleni so s pisanjem seminarskih nalog, branjem člankov, pisanjem esejev, sodelujejo pri projektih,… Te naloge prinesejo velik delež k končni oceni, kar pripomore k temu, da so študentje motivirani za delo, hkrati pa je na koncu tudi manj kampanjskega učenja. Posebnost ameriškega sistema je, da se ob vpisu na univerzo študentom še ni potrebno odločiti, kaj želijo študirati. Iz velikega nabora predmetov, si izberejo tiste, ki jih najbolj zanimajo, na voljo pa so jim tudi šolski svetovalci, ki jih pomagajo sestaviti urnik. Iz katere študijske smeri želijo diplomirati, se je potrebno natančneje odločiti šele sredi 2. letnika. Sicer pa dodiplomski študij (undergraduate) traja 4 leta. Zanimivo je omeniti, da dodiplomskega študija prava in medicine univerze v ZDA ne ponujajo, ti študijski smeri sta na voljo le na 2. stopnji (postgraduate), ki traja 2 leti. Ali poleg univerz iz Ivy League, kamor sodita tudi npr. Harvard in Yale, obstajajo tudi druge univerze, ki privabljajo mednarodne študente? Univerze Bršljanove lige so zelo prestižne in javnosti dobro poznane, zato se zelo pogosto znajdejo na vpisnih listih številnih študentov. V ZDA je 8 univerz, ki jih obiskuje več kot 10,000 mednarodnih študentov, zanimivo pa je, da nobena izmed njih ne sodi v Ivy League. To so New York University, University of Southern California, Arizona State University, Columbia, University of Illinois at Urbana-Champaign, Northeastern University, UCLA in Purdue University. Največji delež mednarodnih študentov (33%) pa je na Florida Institute of Technology. Najbolj priljubljena mesta so New York, Los Angeles, Boston in Chicago, skoraj tretjino vseh pa privabijo STEM študijske smeri (science, technology, engineering, and mathematics). Kakšna je situacija glede stroškov študija, v ZDA so lahko ti zelo visoki? Za razliko od slovenskega izobraževalnega sistema, ki je brezplačen, je ta v ZDA plačljiv. Če bi se vpisali na Columbia University, ki je najdražja ameriška univerza, bi brez štipendije za dodiplomski študij plačali nekaj manj kot tristo tisoč dolarjev. S tem denarjem bi si lahko privoščili hišo z bazenom, nov avto, pa še bi vam nekaj ostalo. Za takšno vsoto bi še Christiano Ronaldo moral delati skoraj cel teden. Seveda obstajajo tudi bolj dostopne univerze, toda brez štipendije je študij v ZDA velik finančni zalogaj. Kako pa je potem s financiranjem študija? Ali je možno pridobiti štipendijo in kolikšen del stroška lahko pokrije? Na voljo je zelo veliko štipendij, ki pa so rezervirane za najbolj pridne dijake. V grobem rečeno, obstajata dve vrsti štipendij – športna štipendija in akademska štipendija. Pri obeh vrstah je možno pridobiti polno štipendijo, ki pokrije vse stroške študija (šolnino, bivanje, hrano, knjige). Štipendije pa so lahko tudi delne, te pokrijejo del stroškov, ostale pa mora študent pokriti sam. Višina prejete štipendije je odvisna od akademskih oziroma športnih rezultatov, za polno štipendijo morajo biti ti precej dobri. Je pa zanimivo, da nekatere univerze ne ponujajo niti športnih niti akademskih štipendij - večina so to univerze iz Ivy League. Na teh univerzah je višina štipendije odvisna odvisna od prihodkov staršev študenta. Najlažje bo, če kot primer navedem Harvard. Če je skupni letni prihodek družine nižji od 65 tisoč dolarjev, potem študent prejme polno štipendijo. Če je dohodek med 65 in 150 tisoč dolarji, potem mora študent prispevati okoli 0 - 10 % letnih stroškov. Po mojem mnenju je takšen način podeljevanja štipendij zelo dober, saj tisti, ki si to lahko privoščijo, plačajo več. So pa tovrstne univerze zelo selektivne, saj sprejmejo okoli 5 – 10 % vseh vpisanih študentov. Katere športne štipendije pa so na voljo, kateri športi jih ponujajo? Obstaja veliko različnih športnih štipendij, saj je veliko tudi različnih športov v katerih med seboj tekmujejo univerze. Trenutno je teh 24, na vsake toliko let pa se na seznamu najde še kakšen več. Lani je bila novost odbojka na mivki, 25. šport bo najbrž triatlon. Kmalu bo med njimi tudi eSports oziroma igranje računalniških iger. Zelo priljubljena je igra League of Legends, nekatere univerze že imajo svojo ekipo, igralcem pa so na voljo tudi štipendije. Sicer pa določeni športni ponujajo izključno polne štipendije, to so: ameriški nogomet, košarka ter ženska gimnastika, ženski tenis ter ženska odbojka. Pri drugih športnih pa so lahko štipendije polne, lahko pa tudi delne; višina štipendije je odvisna od tega, kako močno si trener določenega igralca oziroma igralko želi imeti v ekipi. Trener ima na voljo omejeno količino štipendij, ki jih potem poljubno razdeli med ekipo. Katere stvari pa so najbolj pomembne pri kandidiranju za akademsko štipendijo? Pomembno je povprečje ocen (upoštevajo se vsa 4 leta), uspešno opravljena matura, potrebno pa je odpisati tudi dva izpita, SAT in TOEFL. Izpit SAT je sestavljen iz angleščine in matematike in je neke vrste ameriška matura, pisati ga morajo namreč vsi študentje, ki želijo na študij v ZDA. TOEFL izpit je test angleškega jezika in je sestavljen iz 4 delov: branja, sporazumevanja, poslušanja ter pisanja. Pri LV Prospects pomagamo dijakom pri pripravah na oba izpita, moram pa omeniti, da se slovenski dijaki na izpitih precej dobro odrežejo. Menim, da je srednješolsko izobraževanje v Sloveniji kvalitetno, k dobremu rezultatu pa vsekakor prispevajo tudi priprave. Poleg že omenjenih stvari, so pri kandidiranju pomembni tudi vpisni eseji, dejavnosti ob študiju in priporočilna pisma profesorjev. Pogosto slišimo, da je vpis na študij v ZDA zapleten, da je potrebno izpolniti veliko prijavnic in obrazcev, hkrati pa natančno upoštevati tudi vse vpisne roke. Kdaj in kje sploh začeti? Najbolje, da pri LV Prospects in seveda čim prej (smeh). Ker je potrebno opraviti veliko stvari, dijakom priporočam, da o študiju v ZDA pričnejo resneje razmišljati nekje sredi tretjega letnika. Takrat je primeren čas, da se prične z zbiranjem informacij na spletnih straneh posameznih univerz, branju intervjujev študentov, ki trenutno študirajo v ZDA, ali pa so študij že končali, preverjanjem vpisnih pogojev, itd. Priporočam, da dijaki proti koncu 3. letnika ali med počitnicami pred začetkom 4. letnika že odpišejo izpit SAT. Fino je, da imajo do takrat že širši izbor univerz, kamor se želijo vpisati. Proti koncu poletja in v začetku jeseni (začetek 4. letnika), pa je že čas za izpolnjevanje prijavnic, saj je rok za oddajo prijavnic na večino univerz v začetku januarja. Kako izbrati primerno univerzo in kako poteka prijava? V ZDA je število univerz zelo veliko, pravzaprav jih je OGROMNO. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo skupaj celo več kot 4 tisoč. Obstajajo štiriletne in dvoletne univerze, javne in privatne, majhne in velike, lahko so v mestih, lahko na podeželju. Za izbor najbolj primernih je najbolje dobro poznati svoje želje. Če že vemo, katera študijska smer nas zanima, potem raziščemo univerze, ki ponujajo dobre programe teh smeri. Če ne maramo zime in nizkih temperatur, potem raje gledamo univerze, ki se nahajajo južneje. Kakršne koli že so naše želje, se je vedno dobro prijaviti na več univerz hkrati, tako delajo tudi Američani. Iz širšega nabora univerz izluščimo približno šest, sedem univerz, na katere se potem tudi prijavimo. To je možno storiti, ker se lahko na več univerz vpišemo preko iste prijavnice, ta se imenuje Common Application. Rekel si, da se je vedno dobro prijaviti na več univerz hkrati. Kakšen je postopek, ko študentje prijavnice že oddajo in koliko časa je potrebno čakati na odgovor univerz?
Tako je, vedno se je dobro prijaviti na več univerz naenkrat, saj se nam statistično povečajo možnosti, da bomo na nekatero izmed njih sprejeti. Druga in prav tako zelo pomembna prednost takšnega načina prijave pa je, da lahko izbiramo na katero univerzo želimo, tudi glede na višino štipendije, ki bi jo prejeli. Po nekaterih podatkih, naj bi se kar četrtina vseh študentov prijavila na 7 ali več univerz hkrati. Čakanje na pismo univerze je vedno težko, koliko časa bomo živeli v nevednosti, pa je odvisno od vrste prijave, ki smo jo oddali na univerzo. Katere vrste prijav obstajajo in kako se med seboj razlikujejo? Kar nekaj jih je, to so: Early Decision, Early Action, Regular Admission in Rolling Admission. Vsi tipi prijav zahtevajo enako vpisno dokumentacijo, razlika med njimi je zgolj v časovnih rokih oddaje prijave. Rok za oddajo Early Action prijave je običajno v prvem tednu novembra (jeseni v 4. letniku), takšen tip prijave pa lahko oddamo zgolj na eno univerzo. Prednost je, da zvemo ali smo sprejeti ali ne, že sredi decembra. Poleg tega imamo tudi malce višje možnosti, da je prijava uspešna, saj s tem pokažemo univerzi, da je naša prva izbira. Negativna plat takšne prijave je, da v kolikor smo sprejeti, moramo nujno izbrati to univerzo. Za Early Action prijavo veljajo zelo podobna pravila, le da prijava ni obvezujoča, takšen tip prijave lahko oddamo celo na več univerz. Običajni tip prijave je Regular Admission, za katerega se odloči tudi največ študentov. Vpisni rok v tem postopku je na večini univerz v prvem tednu januarja, na odgovor univerz pa je potrebno čakati približno do sredine aprila. Univerze nam sporočijo, ali smo sprejeti in kakšno finančno pomoč oziroma štipendijo nam lahko ponudijo. Več prijavnic kot smo izpolnili, med več ponudbami lahko izbiramo. Časa za premislek imamo dober mesec, nato pa se moramo do 1. maja odločiti za eno univerzo. Zadnji tip prijave, ki ga še nismo omenili, pa je Rolling Admission. Prijave potekajo tekom celotnega šolskega leta (4. letnik), univerze pa nam v roku enega ali dveh mesecev sporočijo njihovo odločitev. To traja vse dokler niso zapolnjena vsa vpisna mesta, lahko tudi vse do avgusta. Vse univerze pa ne ponujajo vseh omenjenih tipov prijav, odločitev je v rokah posamezne univerze. Vse skupaj se sliši precej zapleteno. Kaj pa potem, ko so dijaki oziroma bodoči študentje sprejeti na določeno univerzo? Kako potekajo stvari od tu naprej? Res je, vpisni postopek je precej zapleten in v poplavi informacij se lahko hitro izgubimo. Pri LV Prospects se tega zelo zavedamo in zato pomagamo dijakom prav na vsakem koraku na poti do študija v ZDA. Se pa običajno dijaki dobro znajdejo, z njimi imam dobre izkušnje. Ob sprejetju na določeno univerzo se postopek še ne zaključi, pred odhodom je potrebno je postoriti še nekaj stvari. Pred odhodom v ZDA je ena izmed ključnih stvari je pridobitev študentske vize (F-1), ki jo izdajo na ameriški ambasadi. Sprejemna pisarna univerze, kamor smo bil sprejeti, nam izda dokument I-20 (am. Certificate of Eligibility). Ta dokument je podlaga za prijavo na intervju na ameriški ambasadi, ki nato izda študentsko vizo. Ker previdnost ni nikoli odveč, je dobro preveriti tudi, ali imamo veljavni potni list.
1 Comment
|
AvtorjaLisa in Luka iz ekipe LV Prospects skrbita za vse koristne informacije, napotke in novosti na našem blogu 🤩 🇺🇸 Kategorije
All
|